O tem, kako me je Celine Dion definirala.

Našla sem ene par svojih starih mikstejpov. Zdaj jih poslušam. Ne vem, kaj naj si mislim. Možnosti sta dve:

a) Bila sem (ali sem še vedno?) multiple personality.

b) moja strast je bila tako močna, da sem poslušala...hm...marsikaj.

Pa nekako raje stavim na možnost b. Med trinajstim in šestnajstim letom sem šla čez marsikatero fazo. Faze so se tudi prepletale. Tako na enem izmed mikstejpov najdemo po vrsti Vaya con dios, 2Paca in Queene. Suvereni miksi, pri katerih noben komad ne traja več kot 42 sekund. Kaj naj, moja pozornost tudi ima meje. Pogosto tudi manj kot dvainštirideset sekund. Tako na primer lahko slišimo Usherja, kako pravi „you make me“, takoj za tem pa slišimo Faith Hill z „that kiss, that kiss“. Nadvse krasna izbira z globjim pomenom, tudi, ko se od nekje pojavi Dr.Alban, kljub njegovim katastrofalnim situacijam na področju ureditve las.

Kaseta s srčkom, nalimanim na B strani, govori sama zase. Strašno ljubavno obarvana besedila pesmi, celo preveč za dekle, ki se ji takrat in še dolgo po tem niti sanjalo ni, kaj ljubav res je. Kdaj in kako je dekle skužilo, kaj ljubav je, je stvar pogovora v s čustvi prenapolnjenem večeru ob preveč gostem kakavu, začinjenim s šilcem belega ruma.

Kakorkoli že, moji ljubavni mikstejpi tistega časa so sestavljeni iz šlagerjev in parih novokomponovanih hitićev. Če jih naštejem le nekaj:

• Aretha Franklin - I Say A Little Prayer: Ta je fini.

• Puffy & Faith & 112 - I'll be missing you – Zlajnan komad. Preveč.

• Mr.President – Coco Jumbo – Ta je očitno imel nek poseben pomen. Spomnim se, da smo ga nenehno poslušali pred biologijo. Anti-stress terapija, I suppose. Torej gre tu morda za ljubav do stress-free življenja. Pa en sošol'c mi je bil strašno všeč. Ne vem, kake veze ima to s čimerkoli, ampak nekako primerno se mi zdi to dodati ravno tu.

• OMC – How bizzarre – Ja, večina tistih, ki so mi bili všeč, se mi je kaj kmalu zdela blazno...čudnih.

• Vedno, ampak res vedno mi je šel na živce Bryan Adams. Zato ga na mojih mikstejpih ni.

• Pa tista stvar iz Titanica, tista My heart will go on; tisto mi je šlo tudi na živce. Še vedno mi gre. Pa film, uf, tisto pa sploh. Veter v laseh. Come on.

Ok, intermezzo. Moram priznat. Pa me briga, če me zdaj vsi odprijateljite na Fejsbuku. Všeč mi je bil komad Treat her like a lady od Celine Dion. Okej? Okej. Zdaj smo to povedali, dali karto na mizo, prebol'te in gremo dalje.

Tiste dni sem bila (in še sem) izjemno navdušena nad old skul hip hopom. Le da takrat ni bil tako zelo old skul, kot je danes. Kar je seveda logično, saj govorim o času izpred desetih leti, tisto je pa še starejša zgodovina. Ah, pa saj razumete menda. Vedno so mi bile posebej všeč instrumentalne verzije komadov. S tem sem se vsaj izognila mnogim rimam, ki so se mi zdele povsem brezvezne. Tako sem že od nekdaj fanica kruja A tribe called quest in J Dille, pokojnega ameriškega hip hop producentaČe je ta dečko kaj znal delat, so bili to beati. Kaj pa vem, morda je delal tudi božanske kremšnite, ampak to zdaj ni relevantno.

Ohoho, potem je tu en ena kaseta, katere vsebino zagotovo nisem pobrala med sošolci ali vrstniki na igrišču. Začne se s kultnim štiklcom Brown paper bag producenta Ronija Sizea, totalne face drum'n'bass scene in ustanovitelja kruja Reprazent.

Med top izvajalci in producenti tistega časa se mi pojavita še Jay Z s svojimi naravno supersized žnabli in pa ena meni najljubših ever... Lauryn Hill. Ta modelka mi je pa uau odkar vem zanjo. Fugeesi ne bi bili niti približno tako zanimivi, če bi bila Wyclef in Pras sama. Mislim, Pras s tistim hrapavim glasom že ne bi mogel odpeti Ready or not, kot se spodobi. Pa potem, ko je svoj prvi solo album izdala... uf, tisto je bilo nadstandardno. Pa še cela funky je bila, a hkrati skrajno skulirana. Ja, totalen crush sem imela nanjo.

Poleg vsega povedanega naj dodam, da za noben denar ne priznam, da se je na mojem plejerju kadarkoli vrtelo sledeče:

- Ace od base - All that she wants: Nikoli, ampak nikoli nisem z našobljenimi ustnicami migala z vratom, kot da z glavo mešam golaž.

- KCi & JoJo - All my life: Nimam pojma, o kerem komadu govorimo.

- za Backstreet Boyse nikoli nisem slišala in vsekakor se mi Kevin (who?!) ni zdel hud.